Nevrogeni mehur povzročajo motnje v delovanju dela živčnega sistema, ki je povezan s procesom izločanja urina.
SREDIŠČE ZNANJA
SEČNI MEHUR
NEVROGENI MEHUR
Okvara hrbtenjače, pa tudi bolezni, kot je multipla skleroza, in prirojena stanja, kot je spina bifida, lahko povzročijo nevrogeni mehur.
Ker gre za disfunkcijo delovanja sečnega mehurja, je treba nevrogeni mehur zdraviti, o čemer lahko izveste več v tem članku.
Kaj je pravzaprav nevrogeni mehur?
Nevrogeni mehur pomeni nepravilnosti v delovanju sečnega mehurja, ki je posledica motnje v delovanju dela živčnega sistema, ki je povezan s procesom izločanja urina. V bistvu gre za nezmožnost normalnega delovanja sečnega mehurja.
Simptomi in posledice
Za pravilno delovanje sečnega mehurja je potrebno skupno usklajeno delovanje živcev, določenih mišic in možganov. Če so živci poškodovani, bo to povzročilo motnje v njihovem delovanju in s tem negativno vplivalo na delovanje mišic, ki so potrebne za pravilno delovanje sečil.
V kliničnem smislu so najpogostejše posledice in simptomi nevrogenega mehurja:
- Nezmožnost nadzora nad uriniranjem in zadrževanjem urina (inkontinenca)
- Nezmožnost popolnega izpraznjenja sečnega mehurja (retenca)
- Pogosta vnetja sečil.
Diagnosticiranje in vrste nevrogenega mehurja
Poleg fizičnega pregleda pri zdravniku je »zlati standard« za diagnozo nevrogenega mehurja urodinamski pregled.
Te preiskave na splošno ugotavljajo morebitne motnje v spodnjih sečilih, vzroke in lokacijo teh motenj, delovanje mehurja in sečnice ter sposobnost zadrževanja urina in uriniranja.
Vrste nevrogenega mehurja
Če se mehur nenadzorovano krči in prazni, ko je poln, to imenujemo prekomerno aktiven mehur. Če se ne izprazni, ko je poln, govorimo o ohlapnem mehurju. Te razlike lahko ponazorimo na primeru okvare hrbtenjače.
Če je refleks ohranjen (poškodba nad T12), se bo mehur za praznjenje krčil, ko bo poln. Če tega refleksa ni (verjetno pri poškodbi pod L1), se mehur ne bo krčil, da bi se izpraznil, tudi če je poln.
Praviloma je treba zdraviti obe vrsti nevrogenega mehurja, da zaščitimo svoje zdravje, preprečimo naštete posledice in vzpostavimo ritem uriniranja, ki ustreza vašemu življenjskemu slogu.
Zdravljenje nevrogenega mehurja
Zdravljenje je individualno in je odvisno od več dejavnikov:
- od vrste in ravni poškodbe (v primeru OH)
- od vrste disfunkcije mehurja
- od motoričnih/kognitivnih sposobnosti
- od življenjskega sloga.
Številne študije so pokazale pozitivne učinke intermitentne kateterizacije kot zdravljenja nevrogenega mehurja in pomemben prispevek te tehnike h kakovosti življenja osebe z OH.
Uporabljajo se različne vrste intermitentnih katetrov, izdelanih iz različnih materialov. Raziskave so pokazale višjo stopnjo zadovoljstva uporabnikov v primerjavi z uporabo drugih, običajnih katetrov.
Intermitentna kateterizacija se izvaja vsakih 4-6 ur, s čimer se vzpostavi rutina in posnema naravni ritem praznjenja mehurja.
Obstaja tudi možnost uporabe trajnih in suprapubičnih katetrov, kjer intermitentna kateterizacija ni mogoča. Na primer, v tednih takoj po poškodbi se bodo uporabljali trajni katetri. Pri moških, pri katerih je refleks ohranjen, se lahko poleg intermitentne kateterizacije uporabi tudi urinal kondom, ki zbira urin.
Nevrogeni mehur lahko zdravimo tudi z zdravili, kot so antiholinergiki (mehur z refleksom). To zdravilo se običajno uporablja tudi v kombinaciji z intermitentno kateterizacijo za sprostitev mehurja in preprečevanje inkontinence. V primeru, da konzervativne metode pri zdravljenju nevrogenega mehurja niso uspešne, so možni tudi kirurški posegi.
