KOLOREKTALNI RAK

Kolorektalni rak je heterogena bolezen in ena najpogostejših malignih tvorb, saj predstavlja skoraj 10 % incidence vseh rakov na svetu. Imenuje se “kolorektalni”, ker nastane v debelem črevesu (kolon) in na njegovem koncu (danki). Glede na mesto nastanka se uporabljata tudi izraza rak debelega črevesa ali rak danke.

Različne študije kažejo, da je vzrok za kolorektalnega raka v kompleksni kombinaciji več zunanjih dejavnikov in dednih predispozicij.

Praviloma se razvije iz adenomov, polipov, ki rastejo iz sluznice debelega črevesa v črevesno notranjost. Ti polipi so razmeroma pogost pojav in so sprva benigne tkivne tvorbe. Vendar pa je v obdobju petih let ali več možna pretvorba iz benigne v maligno tvorbo. Verjetnost, da bo adenom postal rakast, je manjša kot 10%.

Kateri so vzroki za kolorektalni rak

Dedna predispozicija pomeni, da imajo ljudje, katerih bližnji sorodniki imajo kolorektalnega raka ali pa so ga preboleli, 2- do 4-krat večje tveganje za isto bolezen. Zunanji dejavniki, ki povečujejo tveganje, so prehranjevalne navade – uživanje živil, kot so predelano meso in rafinirani ogljikovi hidrati.

Sem sodi tudi določen življenjski slog, kot so kajenje, uživanje alkohola in pomanjkanje telesne dejavnosti.

Skupine s povečanim tveganjem za kolorektalnega raka

Po podatkih Ameriškega združenja za boj proti raku je verjetnost, da bodo v življenju zboleli za kolorektalnim rakom, nekoliko večja pri moških (4,4 %) kot pri ženskah (4,1 %). Tveganje za kolorektalnega raka se starostjo znatno poveča, zato je skoraj 90 % oseb s to boleznijo starih šestdeset let ali več.

Poleg tega tveganje poveča tudi dolgotrajna prisotnost vnetnih črevesnih bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen.

Simptomi kolorektalnega raka

Simptomi kolorektalnega raka so: kri v blatu, spremembe pri odvajanju blata, kot sta driska in zaprtje, nepojasnjena izguba teže, bolečine v trebuhu, dolgotrajna izčrpanost in utrujenost.

Diagnosticiranje kolorektalnega raka

Pomembno je poudariti, da omenjeni simptomi ne pomenijo nujno kolorektalnega raka, povzročijo jih lahko tudi druge zdravstvene težave. Na primer, vzrok krvi v blatu so lahko hemoroidi.

Vendar pa je v primeru, da imate nekatere ali vse zgoraj navedene simptome, pomembno, da se posvetujete s svojim zdravnikom. Če se izkaže, da obstaja utemeljen sum na kolorektalnega raka, je potrebno diagnosticiranje.

Pri diagnosticiranju kolorektalnega raka je „zlati standard“ kolonoskopija.

Poleg tega, da se uporablja v diagnostične namene, se s kolonoskopijo preventivno lahko odstranijo tudi polipi v črevesu. Če se odkrije kolorektalni rak, nadaljnje preiskave vključujejo CT in magnetno resonanco.

Zdravljenje kolorektalnega raka

Operativno zdravljenje kolorektalnega raka je glavni terapevtski pristop, konkreten poseg pa je v veliki meri odvisen od razširjenosti in mesta nastanka raka. Pri raku s stopnjo 0 bo na primer zadostovala polipektomija – kolonoskopska odstranitev polipov. Pri bolj razširjenem raku pa bo morda potrebna resekcija, s katero se odstrani celoten del črevesja, ki ga je prizadel rak.

Po operaciji bo morda potrebna začasna, včasih pa tudi trajna stoma, če je bil z resekcijo odstranjen velik del črevesa.

Več je ljudi, ki imajo po posegu le začasno stomo, in sicer od nekaj tednov do šest mesecev, odvisno od trajanja okrevanja. V primeru trajne ali začasne stome boste uporabljali sistem za oskrbo stome z vrečko za zbiranje izločkov.

Pri zdravljenju kolorektalnega raka operaciji običajno sledi adjuvantna terapija, ki lahko vključuje kemoterapijo in radioterapijo. Namen terapije je uničiti morebitne preostale rakave celice.

Ali je po opravljeni operaciji možna ponovitev bolezni?

Če ste imeli kolorektalnega raka ali še čakate na operacijo, je razumljiva vaša zaskrbljenost glede možnosti ponovitve bolezni po operaciji. Čeprav možnost vedno obstaja, je spodbudno vedeti, da se po posegu izvedejo natančno izdelani nadaljnji ukrepi, ki povečajo verjetnost pravočasnega odkritja in nadaljnjega zdravljenja morebitne ponovitve raka.

Dinamika spremljanja je odvisna od konkretnega primera in stadija raka, o vsem pa se dogovarjate z zdravnikom. Običajno vključuje redne letni kolonoskopski pregled prvih pet let po posegu. Spremljanje vključuje tudi fizični pregled z laboratorijskimi testi v intervalih, ki jih določi zdravnik.

Ali je mogoče zmanjšati tveganje za ponovitev kolorektalnega raka?

Raziskave kažejo, da je možno zmanjšati tveganje za ponovitev raka z aktivnim življenjskim slogom, ki pomeni predvsem redno gibanje in vzdrževanje zdrave telesne teže.

Po operaciji raka je priporočljivo tudi, da se izogibate uživanju predelanega mesa, predelanih žit in rafiniranega sladkorja. Po drugi strani pa je priporočljiva prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, ribami in polnozrnatimi žiti.

Nekatere raziskave kažejo, da je vitamin D povezan z zmanjšanim tveganjem za nastanek kolorektalnega raka. Bolniki z višjo koncentracijo vitamina D v krvi naj bi imeli manjše tveganje za nastanek tega raka kot bolniki z nižjo ravnijo istega vitamina.

Da bi ugotovili in razjasnili vlogo vitamina D v boju proti raku debelega črevesa in danke, pa so potrebne nadaljnje raziskave. O najboljšem pristopu k prehrani in uporabi morebitnih prehranskih dopolnil po operaciji se morate vsekakor posvetovati z zdravstvenimi strokovnjaki.